Mali založniki izdajajo knjige, za katere verjamejo, da širijo intelektualni horizont naše družbe, jo bogatijo in ji dajejo moč za introspekcijo in avtonomno mišljenje. Pogosto tvegajo z novimi, drugačnimi avtorji, dajejo možnost novim perspektivam. Večje založbe stavijo na lažje, manj zahtevno in bolj prodajno naravnano literaturo. Če želimo ohraniti kvaliteto slovenskih knjig, je treba podpreti neprofitne založnike, ki pogosto delujejo tudi ljubiteljsko.
Mali neprofitni založniki si prizadevajo za izdajanje kakovostnega leposlovja, tudi poezije. Toda finančna kriza se zelo pozna, podpora Javne agencije za knjigo je vsako leto manjša, razpisi so vedno bolj pisani po meri večjih, kapitalsko močnih založb. Neodvisni mali založniki ne morejo konkurirati večjim, dobičkonosno usmerjenim. Pretežni del knjigarniške mreže po Sloveniji je v lasti ene od večjih založb. Manjši založniki si težko privoščijo plačevati 40-% rabat, da pridejo v knjigarne, hkrati pa v knjigarnah njihove knjige niso izpostavljene, prej obratno. Na Slovenskem knjižnem sejmu si mali založniki stojnice praktično ne morejo privoščiti, saj ni variante, da bi prodali toliko, da bi krili ceno stojnice. Tako je tudi na slovenskih dnevih knjige.
9. in 10. junija bo v Menzi pri koritu prvi knjižni sejem neodvisnih malih in žepnih založb. Cilj tega dogodka je omogočiti srečanje bralcev in knjig v najbolj ugodnih pogojih, tako za bralce kot za izdajatelje. Med sejmom bodo potekale kratke 10 minutne predstavitve novosti sodelujočih založb. Na dogodku bodo brali tudi slovenski avtorji.
